Kaj je PCOS?

Sindrom policističnih jajčnikov ali na kratko PCOS je en najbolj pogostih hormonskih obolenj pri ženskah in po celem svetu prizadene med 5 do 10 odstotkov. Malo manj kot 50 odstotkov se z boleznijo sooča brez diagnoze. Sindrom je prisoten v vseh starostnih obdobjih ženske, od pubertete do klimakterija.

Gre za resno zdravstveno stanje, ki lahko prizadene različne dele tvojega telesa in povzroči celo vrsto neprijetnih simptomov. Ti simptomi se lahko od posameznice do posameznice zelo razlikujejo. Tvoj seznam simptomov je lahko čist drugačen od težav s katerimi se sooča tvoja prijateljica.

Kot smo že omenili, je po svetu in pri nas ogromno žensk s sindromom PCO, ki pa diagnoze nimajo. Glavni razlog za to je, da ženske iz različnih razlogov ne prepoznajo simptomov ali pa o njih ne poročajo zdravniku ali ginekologu. Zato je zelo pomembno, da opazuješ svoje telo in morebitne spremembe. To je posebno pomembno pri ženskah, ki nimajo težav s prekomerno telesno težo, saj zdravniki PCOS pogosto povezujejo z debelostjo. Torej lahko s poznavanjem simptomov ginekologu olajšaš pravilno diagnozo.

Diagnoza

Če bi ginekolog diagnozo postavil samo na osnovi imena tega sindroma, to nebi bilo nič zapletenega-ženske s cistami na jajčnikih imajo PCOS. Pa temu žal ni tako. Kar 30 odstotkov žensk s PCOS cist na jajčnikih nima.*
Zato ginekologi za postavitev diagnoze upoštevajo kriterije, ki so jih sprejeli leta 2003 v Rotterdamu na pobudo Evropskega združenja za humano reprodukcijo in embriologijo. O sindromu PCO govorimo, ko sta prisotna vsaj dva od treh simptomov:

• Menstrualni ciklus daljši od 35 dni (oligomenoreja) ali odsotnost menstruacije (amenoreja) 
• Akne, prekomerna poraščenost poraščenost (hirzutizem), plešavost ali povečane vrednosti moških spolnih hormonov. 
• Policistični jajčniki, kar ginekolog potrdi z ultrazvočno preiskavo.

V praksi so za sindrom PCOS značilne tri skupine znakov: prekomerna telesna teža, neredna/odsotna menstruacija ter posledično težave s plodnostjo in težave s kožo (akne, poraščenost).

Prejela si diagnozo: PCOS

Ko ginekolog končno postavi diagnozo se pot k izboljšanju lahko začne. Veliko žensk se po postavljeni diagnozi počuti nemočno, saj konvencionalno zdravljenje navadno obsega tri načine: izguba prekomerne telesne teže, hormonska kontracepcija in napoved, da se mora naučiti živeti s to boleznijo. Pa vendar temu ni tako.
Dejstvo je, da današnji način življenja od nas na vsakem koraku zahteva veliko in še več. Kar pa je najbolj pomembno je to, da ne glede na to kako hude so tvoje težave s PCOS, vedi da v tem nisi sama. Če si do sedaj že kaj raziskovala o možnih načinih zdravljenja, si verjetno že ugotovila, da eno zdravilo, ki bi odpravilo vse simptome PCOS-ja, ne obstaja. Vendar ni vse tako črno kot se zdi. Če se boš poglobila v svoje težave in simptome, boš našla načine kako jih zmanjšati/odpraviti, kar pa ti bo omogočilo, da zopet prevzameš kontrolo nad svojim življenjem.

Nevarnosti nepravilne diagnoze

Če PCOS-ja ne prepoznamo in ga ne zdravimo, se lahko na videz nenevarni simptomi , razvijejo v težja zdravstvena stanja, kot so srčno žilne bolezni, neplodnost, sladkorna bolezen... zato je pomembno, da poznaš možne zaplete nezdravljenega sindroma policističnih jajčnikov in da raziskuješ, se učiš kako se zaščititi.

Simptomi in težave

Naslednji korak k izboljšanju je pridobivanje znanja o simptomih. Ker vemo, da je to lahko precej obsežno in zastrašujoče delo, smo zate združili pomembne informacije na eno mesto. Te informacije so ti lahko v pomoč pri sprejemanju odločitev in boljšemu počutju. Več o simptomih in težavah boš našla tukaj.

Načini zdravljenja

Ko se soočaš s simptomi in težavami, ki jih povzroča PCOS je tvoja glavna prioriteta izboljšanje počutja in zmanjševanje simptomov. Konvencionalno zdravljenje običajno vključuje farmacevtska zdravila, kot so kontracepcijske tablete če je glavna težava odsotnost menstruacija ali na primer hormonske akne ter klomid, če se soočaš z neplodnostjo. Zdravnik lahko priporoči in predpiše zdravila, ki delujejo proti poraščenosti ali protibolečinsko terapijo, za boleče menstruacije ali glavobole. Morda bo prišlo do izboljšanja nekaterih simptomov, drugi pa bodo vztrajali. Poleg tega se lahko pojavijo tudi neželeni stranski učinki zdravil, teh pa si ne želi nihče. Če zdravila ne bodo učinkovala, bo ginekolog morda predlagal operacijo s katero bo odstranil ciste na jajčnikih. Pa vendar pri vseh teh terapijah manjka celostni pristop. Potrebno je pogledati žensko kot celoto, njen življenjski slog, prehrano, okolje kjer živi, odnose z bližnjimi in še kaj. Vse to namreč vpliva na hormonsko (ne)ravnovesje vsake posameznice. Gotovo je prehrana prvi korak k boljšemu obvladovanju inzulinske rezistence in posledično tudi PCOS. Vendar brez drugih pozitivnih sprememb to ne bo dovolj. V nadaljevanju te spletne strani smo združili ogromno uporabnih vsebin, alternativnih načinov obvladovanja PCOS in spremembe tvojega življenja na bolje.

*Boss, Angela and Weidman, Evelina, Living with PCOS, Omaha, Addicus Books, 2001, 3.